Je 10.000 korakov na dan res ideal za zdravje? Spoznaj, od kod izvira ta številka, koliko hoje dejansko potrebujemo in zakaj je redno gibanje pomembnejše od doseganja magične meje.

Večina ljudi trenira posamezne mišice, vendar možgani razmišljajo drugače. Spoznaj, zakaj telo deluje kot celota, kako so mišice povezane preko fascij in zakaj so naravni gibalni vzorci ključ do boljšega gibanja, manj poškodb in daljše življenjske dobe.

Tvoji predniki so kosti lomili pred vsem ostalim. Ni bilo naključje, bila je inteligenca, vgrajena skozi stotisoče let evolucije. Kostni mozeg je mehak, masten in nenavadno bogat s hranili, ki jih sodobna prehrana skoraj ne pozna več. Od gradnikov kolagena do v maščobi topnih vitaminov — tukaj je vse, kar moraš vedeti o eni najbolj pozabljenih superživil na tvojem krožniku.

Narava nam je dala vse, kar potrebujemo za preživetje in razvoj. Problem ni v tem, da tega ni več – problem je, da smo se od tega oddaljili. Ne samo da ne jemo več hrane neposredno iz narave, tudi okolje smo osiromašili do te mere, da je marsikaterih hranil bistveno manj kot nekoč.

Vitamin D je eden najboljših primerov tega.

Naši sklepi so izjemno kompleksna struktura kosti, hrustanca, vezi in kit, ki skupaj omogočajo gibanje. Hrustanec deluje kot blažilec med kostmi, vezi dajejo sklepom stabilnost, kite pa povezujejo mišice s kostmi.

A kljub temu, kako izpopolnjen je ta sistem, se danes soočamo z izjemno visokimi stopnjami osteoartritisa (OA).

Za Slovenijo žal nisem našel točnih podatkov, a neuradna statistika pravi, da OA v Sloveniji prizadene “okrog 40 % ljudi, starih med 45 in 75 let, in več kot 80 % oseb, starejših od 75 let.

Tradicionalno se OA opisuje kot degenerativna bolezen ali obraba sklepa.

A ta razlaga je površinska — in predvsem zavajajoča.

Zavedajoč se ali ne, tudi ljudje nenehno outsourcamo naše gibanje tehnologiji.

Tale članek naj ti služi, da to dejavnost ozavestiš in jo uporabiš načrtno.