Pametne ure ne merijo VO2 max neposredno, temveč ga ocenjujejo. Preveri, kako natančne so, kdaj jim lahko zaupaš in kako jih uporabiti za dolgoživost.

Večina ljudi spi v položajih, ki dolgoročno povzročajo bolečine v hrbtu in vratu. Odkrij, zakaj je spanje na boku evolucijsko najbolj naravno, kako so spali naši predniki in primati, ter kako lahko s pravilno pozicijo izboljšate zdravje hrbtenice, možganov in prebave.

Spanec na boku, še posebej na levi strani, lahko izboljša odstranjevanje toksinov iz možganov, zmanjša zgago, podpira delovanje srca in izboljša limfni pretok. Odkrij, zakaj strokovnjaki in tradicionalna medicina priporočajo prav to spalno pozicijo.

Naši sklepi so izjemno kompleksna struktura kosti, hrustanca, vezi in kit, ki skupaj omogočajo gibanje. Hrustanec deluje kot blažilec med kostmi, vezi dajejo sklepom stabilnost, kite pa povezujejo mišice s kostmi.

A kljub temu, kako izpopolnjen je ta sistem, se danes soočamo z izjemno visokimi stopnjami osteoartritisa (OA).

Za Slovenijo žal nisem našel točnih podatkov, a neuradna statistika pravi, da OA v Sloveniji prizadene “okrog 40 % ljudi, starih med 45 in 75 let, in več kot 80 % oseb, starejših od 75 let.

Tradicionalno se OA opisuje kot degenerativna bolezen ali obraba sklepa.

A ta razlaga je površinska — in predvsem zavajajoča.

Dihalni refleks v možganih se ne sproži zaradi pomanjkanja kisika, kot bi si morda mislili.
V resnici ga sproži naša občutljivost na količino CO₂ v krvi in pljučih.

Bolj kot zadržujemo dih, bolj se kopiči CO₂ in to možganom sporoči, da je čas za vdih.
Zdrava oseba bi morala prenesti določeno raven CO₂, ne pa panike po 5 sekundah zadrževanja sape.

BOLT (Body Oxygen Level Test) ti pove, kakšno je tvoje funkcionalno dihanje in toleranca na CO₂.

Usta naj bodo rezervirana samo za nujne primere, ko dihanje skozi nos ni mogoče. Tudi pri dvigovanju težkih bremen ali teku maratona se drži nosnega dihanja. Čeprav se morda zdi drugače, boš z dihanjem skozi usta telesu dostavil manj kisika.

Strokovnjaki za prehrano trdijo, da lahko ljudje zaužijejo tudi do 4,5 g beljakovin na kilogram telesne teže brez vidnih stranskih učinkov. Običajne priporočene vrednosti pa so 0,8–2 g/kg.

Vendar pa raziskovalci dolgoživosti opozarjajo, da pretiran vnos beljakovin ni nujno koristen, če si želimo podaljšati življenjsko dobo. Kratkoročno beljakovine prinašajo koristi, a dolgoročno lahko pospešijo staranje.

Raziskovalci z Univerze za medicino in dentalne vede v Tokiu so razvili novo učinkovino locamidazole (LAMZ), ki kaže podobne učinke kot vadba na mišice in kosti.

Najprej so testirali LAMZ v laboratoriju na mišičnih in kostnih celicah, nato pa še na miših. Rezultati so bili spodbudni.

Osteoartritis (OA) je najpogostejša oblika artritisa, pri kateri prihaja do postopne obrabe sklepnega hrustanca. Pogosto velja prepričanje, da je gibanje za sklepe škodljivo in da pospeši nastanek OA. Vendar pa sodobne raziskave kažejo, da to ni res.

Bi ne bilo super, če bi ti čokolada izboljšala zdravje in podaljšala življenje? Morda to sploh ni tako daleč od resnice! Govorimo seveda o temnem, grenko-slastnem kakavu, ne o tistem sladkano-mlečnem izdelku iz trgovinskih polic.

Temna čokolada izvira iz kakavovca, katerega zrna so bogata z bioaktivnimi spojinami – polifenoli, natančneje flavanoli. Ti dokazano povečujejo raven dušikovega oksida (NO) v telesu – ključnega dejavnika za zdravje ožilja. In to je šele začetek.

Poletje je čas oddiha, uživanja na prostem in seveda tudi sončenja. Ob tem večina ljudi poseže po kremi za sončenje – prepričani, da se s tem učinkovito zaščitijo pred opeklinami in kožnim rakom. A ali je krema za sončenje res tako varna, kot si mislimo? Oglejmo si bolj podrobno, kako deluje, katere vrste obstajajo in kaj je njena temna plat.

V sodobnem svetu se pogosto premalo izpostavljamo soncu, hkrati pa ne jemo več živil, kot so jetra, ki so naravno bogata z vitaminom D. Dodajanje vitamina D3 (holekalciferola) je zato za mnoge nujno – še posebej v zimskem času ali za tiste, ki živijo v višjih geografskih širinah.

Strah pred soncem je začaran krog, saj je sonce dobesedno naš vir življenja. Tako kot rastline tudi mi potrebujemo sončno svetlobo za rast. Rastline jo uporabljajo za fotosintezo, ljudje pa za tvorbo vitamina D.

Kot sodobni urbani primati živimo v sterilnem okolju – stanovanja dišijo po razkužilih, otroci ne vedo več, kako je pasti v blato, in že rahel nahod sproži naval antibiotikov. A ta sterilnost nas ni naredila bolj zdravih – nasprotno: nikoli prej nismo bili bolj bolni, alergični, avtoimuno iztirjeni.

Ko pomislimo na krvni sladkor (glukozo), večina najprej pomisli na hrano — predvsem na sladkor, ogljikove hidrate in sladke prigrizke. Toda ali si vedel, da se raven krvnega sladkorja lahko dvigne tudi takrat, ko sploh ne jemo? Tudi brez enega samega grižljaja!

Dihanje skozi nos bi moralo biti naša privzeta oblika dihanja — pri vsakdanjih opravilih, spanju in celo pri večini športnih aktivnosti, razen kadar se zavestno odločimo za dihanje skozi usta. Zakaj je to pomembno?

Pogosto slišimo, da moramo za mišično maso in moč dvigovati težke uteži. A raziskave kažejo, da temu ni povsem tako. Za spodbujanje mišične rasti (hipertrofije) in razvoja moči zadostuje že obremenitev med 30–80 % maksimalnega enkratnega dviga (1RM) — torej največje teže, ki jo lahko dvignemo le enkrat v celotnem gibu.

Beljakovine (natančneje aminokisline) so osnovni gradniki življenja. Da bi lahko gradili in vzdrževali mišično maso, moramo zaužiti dovolj vseh esencialnih aminokislin. Igra čas vnosa kakšno vlogo? Na kaj je treba paziti?

Zavedajoč se ali ne, tudi ljudje nenehno outsourcamo naše gibanje tehnologiji.

Tale članek naj ti služi, da to dejavnost ozavestiš in jo uporabiš načrtno.

Prava hrana ni tista, ki je zgolj prilagojena tvoji črevesni flori ali genetskemu zapisu – prava hrana je tista, ki tvojemu telesu daje življenjsko energijo, namesto da jo jemlje.