Je 10.000 korakov na dan res ideal za zdravje? Spoznaj, od kod izvira ta številka, koliko hoje dejansko potrebujemo in zakaj je redno gibanje pomembnejše od doseganja magične meje.

Večina ljudi trenira posamezne mišice, vendar možgani razmišljajo drugače. Spoznaj, zakaj telo deluje kot celota, kako so mišice povezane preko fascij in zakaj so naravni gibalni vzorci ključ do boljšega gibanja, manj poškodb in daljše življenjske dobe.

Tvoji predniki so kosti lomili pred vsem ostalim. Ni bilo naključje, bila je inteligenca, vgrajena skozi stotisoče let evolucije. Kostni mozeg je mehak, masten in nenavadno bogat s hranili, ki jih sodobna prehrana skoraj ne pozna več. Od gradnikov kolagena do v maščobi topnih vitaminov — tukaj je vse, kar moraš vedeti o eni najbolj pozabljenih superživil na tvojem krožniku.

Narava nam je dala vse, kar potrebujemo za preživetje in razvoj. Problem ni v tem, da tega ni več – problem je, da smo se od tega oddaljili. Ne samo da ne jemo več hrane neposredno iz narave, tudi okolje smo osiromašili do te mere, da je marsikaterih hranil bistveno manj kot nekoč.

Vitamin D je eden najboljših primerov tega.

V naši prehrani imamo ogromno različnih maščob, ampak omega-3 spadajo med tiste redke, ki jih telo ne zna proizvesti samo. Zato jim rečemo esencialne.

Ko jih zaužijemo, postanejo del praktično vsake celice v telesu. Dobesedno vgrajene so v celične membrane, kjer vplivajo na to, kako celice komunicirajo, kako delujejo in celo kako se izražajo naši geni. Najbolj znane so po svojem protivnetnem učinku. In to danes ni majhna stvar.

Temna čokolada slovi po antioksidantih, flavanolih in mineralih, vendar raziskave kažejo, da lahko vsebuje tudi kadmij in svinec. Od kod težke kovine v kakavu prihajajo, kakšna so tveganja za zdravje ter kako lahko temno čokolado uživamo premišljeno in varneje?

Raziskave jasno kažejo, da presežek glukoze neposredno oslabi delovanje imunskih celic. Zato je ključno razumeti, kako sladkor deluje v telesu in katere izbire nam pomagajo, ne pa škodijo.

Raziskave jasno kažejo, da presežek glukoze neposredno oslabi delovanje imunskih celic. Zato je ključno razumeti, kako sladkor deluje v telesu in katere izbire nam pomagajo, ne pa škodijo.

Vsak dan se soočaš z mnogimi nevarnostmi. Potencialno nevarne bakterije, virusi, gljive in celo rakave celice bi lahko ogrozili tvoje zdravje. Kljub temu si večkrat na dan dobesedno rešen — zahvaljujoč tvoji notranji vojski, izjemno specializiranemu sistemu celic, ki ga imenujemo imunski sistem.

To je tvoja prva obrambna linija. In ko razumeš, kako ta vojska deluje, začneš bolje razumeti tudi to, zakaj je tvoj življenjski slog tako močno povezan z odpornostjo.

Hitra moda povzroča ogromno okoljsko škodo – od porabe vode, onesnaževanja in mikroplastike do izkoriščanja delavcev. Izvedi, kako lahko kot posameznik zmanjšaš svoj vpliv, sprejmeš bolj trajnostne navade in podpreš bolj odgovorno modno industrijo.

Pametne ure ne merijo VO2 max neposredno, temveč ga ocenjujejo. Preveri, kako natančne so, kdaj jim lahko zaupaš in kako jih uporabiti za dolgoživost.

Večina ljudi spi v položajih, ki dolgoročno povzročajo bolečine v hrbtu in vratu. Odkrij, zakaj je spanje na boku evolucijsko najbolj naravno, kako so spali naši predniki in primati, ter kako lahko s pravilno pozicijo izboljšate zdravje hrbtenice, možganov in prebave.

Spanec na boku, še posebej na levi strani, lahko izboljša odstranjevanje toksinov iz možganov, zmanjša zgago, podpira delovanje srca in izboljša limfni pretok. Odkrij, zakaj strokovnjaki in tradicionalna medicina priporočajo prav to spalno pozicijo.

Naši sklepi so izjemno kompleksna struktura kosti, hrustanca, vezi in kit, ki skupaj omogočajo gibanje. Hrustanec deluje kot blažilec med kostmi, vezi dajejo sklepom stabilnost, kite pa povezujejo mišice s kostmi.

A kljub temu, kako izpopolnjen je ta sistem, se danes soočamo z izjemno visokimi stopnjami osteoartritisa (OA).

Za Slovenijo žal nisem našel točnih podatkov, a neuradna statistika pravi, da OA v Sloveniji prizadene “okrog 40 % ljudi, starih med 45 in 75 let, in več kot 80 % oseb, starejših od 75 let.

Tradicionalno se OA opisuje kot degenerativna bolezen ali obraba sklepa.

A ta razlaga je površinska — in predvsem zavajajoča.

Dihalni refleks v možganih se ne sproži zaradi pomanjkanja kisika, kot bi si morda mislili.
V resnici ga sproži naša občutljivost na količino CO₂ v krvi in pljučih.

Bolj kot zadržujemo dih, bolj se kopiči CO₂ in to možganom sporoči, da je čas za vdih.
Zdrava oseba bi morala prenesti določeno raven CO₂, ne pa panike po 5 sekundah zadrževanja sape.

BOLT (Body Oxygen Level Test) ti pove, kakšno je tvoje funkcionalno dihanje in toleranca na CO₂.

Usta naj bodo rezervirana samo za nujne primere, ko dihanje skozi nos ni mogoče. Tudi pri dvigovanju težkih bremen ali teku maratona se drži nosnega dihanja. Čeprav se morda zdi drugače, boš z dihanjem skozi usta telesu dostavil manj kisika.

Strokovnjaki za prehrano trdijo, da lahko ljudje zaužijejo tudi do 4,5 g beljakovin na kilogram telesne teže brez vidnih stranskih učinkov. Običajne priporočene vrednosti pa so 0,8–2 g/kg.

Vendar pa raziskovalci dolgoživosti opozarjajo, da pretiran vnos beljakovin ni nujno koristen, če si želimo podaljšati življenjsko dobo. Kratkoročno beljakovine prinašajo koristi, a dolgoročno lahko pospešijo staranje.

Raziskovalci z Univerze za medicino in dentalne vede v Tokiu so razvili novo učinkovino locamidazole (LAMZ), ki kaže podobne učinke kot vadba na mišice in kosti.

Najprej so testirali LAMZ v laboratoriju na mišičnih in kostnih celicah, nato pa še na miših. Rezultati so bili spodbudni.

Osteoartritis (OA) je najpogostejša oblika artritisa, pri kateri prihaja do postopne obrabe sklepnega hrustanca. Pogosto velja prepričanje, da je gibanje za sklepe škodljivo in da pospeši nastanek OA. Vendar pa sodobne raziskave kažejo, da to ni res.

Bi ne bilo super, če bi ti čokolada izboljšala zdravje in podaljšala življenje? Morda to sploh ni tako daleč od resnice! Govorimo seveda o temnem, grenko-slastnem kakavu, ne o tistem sladkano-mlečnem izdelku iz trgovinskih polic.

Temna čokolada izvira iz kakavovca, katerega zrna so bogata z bioaktivnimi spojinami – polifenoli, natančneje flavanoli. Ti dokazano povečujejo raven dušikovega oksida (NO) v telesu – ključnega dejavnika za zdravje ožilja. In to je šele začetek.